TOP živila za odpornost

TOP živila za odpornost

 Katero hrano moramo nujno vključiti v naš izbor sestavljanja obrokov, da pomagamo mlademu telesu zgraditi trden imunski sistem?

 Avtor: Petra Počkaj Rosa

 Kot hrano za imunski sistem prehranski strokovnjaki večinoma priporočajo tista živila, ki so bogata z vitamini ali so prekurzorji vitaminov in jih naše telo lahko absorbira.

To so vitamin D, A, karotenoidi, vitamin C in vitamini kompleksa B. Poleg tega pa je za imunski odziv pomembna tudi hrana, bogata z minerali, kot so cink, selen, brom ..., seveda v različno visokih odmerkih.

Pa poglejmo, katera živila bi morala čim bolj pogosto pristati v naših zdravih obrokih. 

- Vitamin A (jetra, sladek krompir, buče, korenje, ohrovt, špinača)

- Vitamin D (sonce med majem in oktobrom, kar je vseeno veliko premalo, zato tudi ribe, jajca, obogatena živila, dodajanje holekalcijferola)

- Vitamin E (mandlji, špinača, sončnična semena, sladek krompir, avokado)

- Vitamin C (paprika, kivi, brokoli, v acerola, aronija, šipek, kivi, jagodičje, citrusi, peteršilj)

- Vitamin B6 (čičerika, ribe, jetra, pistacije, avokado, piščančje meso, sončnična semena, arašidi, neoluščen riž, dinje, žitni otrobi, jajca, soja, sezam)

- Folna kislina (leča, fižol, zelena listnata zelenjava, šparglji, avokado, brokoli, buče)

- Baker (goveja jetra, leča, sončnična semena, mandlji, kakav)

- Cink (bučna semena, govedina, čičerika, jogurt, kakav, indijski oreški, grah, leča, napitek iz aloa vere)

- Selen (brazilski oreški, ribe, govedina, perutnina, sončnična semena, čebula, česen, kokos, indijski oreščki, jajca)

- Železo (jetra, govedina, leča, kakav, špinača, sardine, črni fižol, pistacije)

- Magnezij (v motovilcu, temni čokoladi, figah, žitu, rižu, bananah, fižolu, polnovrednem kruhu, krompirju, jabolkih in seveda v mineralni vodah)

- Maščobne kisline (avokado, orehi, laneno seme, ribe, oljčno olje ...) - pomembno je ustrezno razmerje, omega-6 je veliko v cvrti hrani, kar ruši ravnovesje. Pomembno je tudi razmerje med DHK in EPK.

Hrana, bogata z minerali:

- Kalcij (nepredelani mlečni izdelki, sezamova semena, sardine, tofu, suhe fige...)

- Mangan (v polnovrednem kruhu in kosmičih, lešnikih, stročnicah, zeleni zelenjavi, lešnikih, ingverju, klinčkih, kokosu in čaju)

- Probiotične bakterije - pomembni so tudi prebiotiki (v fermentiranih probiotičnih izdelkih, domači jogurti, mlečni in vodni kefir, prehranska dopolnila)

- Aminokisline (rastlinske: v stročnicah, soji, ajdi, živalske: v mesu, jajcih, ribah, surovem mleku in surovih in domačih mlečnih izdelkih)

- Karotenoidne snovi (v korenju, papriki, čiliju, paradižniku, rdeči čebuli, feferonih, špinači, blitvi, meloni, bučah, marelicah, mangu ..., sploh v temnordeče ali temnozeleno obarvani zelenjavi in sadju)

- Flavonoidne snovi (v grozdju, jagodičevju (od brusnic, malin do gozdnih sadežev), v rdečem vinu, bogatem z resveratrolom, v temni čokoladi in zelenem čaju) 

Razvoj virusov zavirajo tudi ananas, borovnice, breskve, brusnice, črni ribez, grenivke, grozdje, gobe šitake, ingver, jabolka, jagode, maline, ječmen, kava, kosmulje, koleraba, limone, žajbelj in meta.

Česen in druge čebulnice učinkujejo široko antibiotično. Nekateri poskusi “in vitro” so pokazali, da lahko česen uniči ali onesposobi kar 72 vrst škodljivih bakterij.

Za okrepitev imunskega sistema so nujne tudi križnice, to so brokoli, brstični ohrovt, zelje, repa, koleraba, redkvice.

Kot vidite, je izbor širok in pomembno je uživati raznovrstno zdravo, polnovredno hrano in se potruditi sestaviti čim bolj uravnotežen obrok.

Vsekakor moramo poskrbeti za reden vnos vseh zgoraj naštetih snovi še preden se začne sezona virusov ter oskrbovati telo z njimi redno, ne samo, ko že zbolimo ali ko razsajajo virusi. Takrat je ponavadi že prepozno. Kot sem zapisala že v prejšnjem zapisu, se imunski sistem gradi potrpežljivo, počasi, vsak dan.

Isto velja za jemanje prehranskih dopolnil, razne liposomske vitamine, vitamine B, D, probiotike – uživati jih je dobro redno ali vsaj en mesec pred sezono, če želimo videti rezultate. Instant rešitev, ko je imunski sistem napaden, ni oz. ne delujejo kot si morda predstavljamo ali želimo.