Izboljšanje imunskega odziva pri otroku

Izboljšanje imunskega odziva pri otroku

Ali pediatri svetujemo prehranske dodatke dojenčkom in otrokom?

Simona Korenčan, dr. med.

Otroci z normalno, raznoliko prehrano ne potrebujejo prehranskih dodatkov. Prehranski dodatki pri otroku, ki nima prehranskih omejitev in posebnih diet so bolj 'zdravilo' za mamo, kot za otroka. Starši so namreč ob dajanju prehranskih dodatkov otroku bolj mirni, ker živijo v prepričanju, da je otrok prejel vsa potrebna hranila. 

Težava pa nastopi pri tem, da pri večini izdelkov na tržišču, otrok z uživanjem prehranskih dodatkov prejme ogromno škodljivih snovi in le nekaj hranljivih, ki bi jih že tako brez večjih težav lahko zaužil v obliki hrane. Poleg tega se potrebna hranila iz hrane absorbirajo bolje, kot iz prehranskih dodatkov.

Drug veliki omejujoči dejavnik pri jemanju prehranskih dodatkov za otroke je ta, da imajo malčki in otroci še nezrele organe, veliko površino telesa in počasnejši metabolizem in posledično slabše izločevalne sposobnosti za primesi, ki so v prehranskih dodatkih.  V kapsuli ali v tableti je le približno. 5% aktivne učinkovine, ostalo so pomožne snovi: drsila, emulgatorji, polnila, umetne arome in barvila, sredstva proti strjevanju, veziva itd., za katera se je domnevalo, da so neškodljiva. Farmacija pomožne snovi potrebuje za lažji tehnološki proces, za zagotavljanje delovanja, stabilnosti lastnosti glavne učinkovine in tudi, da so sestavine bolj privlačne na pogled (skoraj prazna kapsula čudno izgleda, kajne?). 

Aditivi imajo vsekakor svojo pomembno vlogo in jih kot take potrebujemo, vendar pa ni mišljeno, da se aditive uživa vsak dan! Vendar prav do tega prihaja s vsakodnevnim ali pogostim dopolnjevanjem prehrane s prehranskimi dopolnili in uživanjem ultraprocesiranih živil – ker jih je lažje postreči kot skuhati dejansko hrano. 

Eden zelo pogosto uporabljenih aditivov v prehranskih dodatkih je polisorbat 80, za katerega so dokazali, da povzroča vnetje v črevesnem epiteliju in metabolni sindrom. 

Na kakšne načine ostali aditivi vplivajo na epitelij črevesja in ali so tudi disruptorji hormonskega in živčnega sistema, znanost šele odkriva. 

Obstajajo znamke prehranskih dodatkov, ki uporabljajo zgolj naravna sladila in aditive, v izogib reklami in obsojanju, ki bi jih bila lahko deležna, vkolikor bi navedla konkretne, vam svetujem, da po teh znamkah povprašate v lekarni ali v specializiranih trgovinah z zdravo prehrano.

Kdaj torej dodajati otroku hranila v obliki prehranskih dodatkih?

V času povečanih potreb po mikrohranilih - npr. kadar zbolijo, kadar so ostali družinski člani bolni in pričakujemo, da lahko tudi naš otrok zboli, pred zimo, po ali pred operativnim posegom ali v obdobju, ko mu ne moremo zagotoviti kvalitetne prehrane (dopust, hitri način življenja). V teh primerih lahko pomagamo otroku pri izboljšanju imunskega odziva z dodajanjem določenih prehranskih dodatkov. Pri le-teh moramo vedno paziti, da ne prekoračimo priporočenega dnevnega odmerka.

Da bi se izognili dolgemu seznamu prehranskih dodatkov, ki jih ‘morate’ dodati vašemu otroku. bom naštela najbolj smiselne. 

Cink: element v sledovih, pomemben za imunski, živčni in reproduktivni sistem. V hrani ga najdemo v oreščkih, semenih, stročnicah in mesu. Jemanje cinka skrajšuje čas prehlada, vnetje in oksidativni stres. Pazite, da ga ne dodajate več kot je priporočeno, saj lahko prevelik vnos cinka povzroči pomanjkanje bakra.

Magnezij: poleg svojih mnogih drugih vlog, vpliva tudi na humoralno (protitelesa) in celično imunost (T limfociti).

Vitamin D: ima protivnetno in proti-avtoimuno delovanje in modulira prirojen in pridobljen imunski odziv.

Vitamin C: ima pomembno vlogo pri imunskem odzivu, tvorbi kolagena in s tem posledično pozitivno vpliva na tvorbo zdrave kostnine.

Splošna podpora imunskem sistemu: sirup črnega bezga - bogat z  flavonoidi, antocianini, fenolno kislino, vitaminom C in prehranskimi vlakninami. Na študiji narejeni na odraslih ljudeh je petdnevno jemanje ekstrakta črnega bezga skrajšalo simptome prehlada za štiri dni. (vir: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15080016/)

Kašelj: trpotčev čaj, čaj navadnega sleza, eterično olje sivke v difuzor ali vlažilec zraka (nekoliko blaži dražeč kašelj).

Zdrava črevesna flora: spodbujamo jo z zdravo hrano (prebiotiki) v obliki fermentirane hrane (jogurt, kefir, kislo zelje), zelene zelenjave in prebiotičnimi vlakinami (npr. oves).

Dvakrat letno lahko pri sebi in otroku izvedete probiotični tretma z vsakodnevnim dvomesečnim jemanjem probiotikov. To so specifični mikroorganizmi, ki imajo pomembno vlogo imajo delovanju imunskega sistema ter sintetiziranju protimikrobnih snovi. Pomagajo tudi pri presnavljanju hrane, sintetizirajo vitamine, aminokisline, kratkoverižne maščobne kisline ter skrbijo za črevesne celice. 

Hidracija: voda sestavlja kar 96% limfe, pomembna je tudi za lažje izločanje sluzi iz dihal. Naj vaš otrok dovolj pije! Nasvete, kaj storiti, če menite da otrok ne pije dovolj, sem podala tukaj. 

Naštetim stvarem bi sledili vitamin A, vitamin B6, vitamin E, glutamin in drugi. Vsa hranila, ki sem jih naštela, lahko otrok zaužije z uravnoteženo prehrano, zato nima smisla, da bi si pisali dolg spisek prehranskih dodatkov, ki jih ‘morate’ kupiti za vsakodnevno jemanje, ampak raje pobrskajte po virih, ki navajajo seznam hrane, ki je bogata z njimi ter kako jih uživati, da bo izkoristek največji.

Simona Korenčan, dr. med.